Šamansko gledališče

dokumentarni film, 34 min, 2019, Slovenija
Basproduction d.o.o.
Režija: Nicole P. Drakulič Trninić
Spletna stran
Sodni stolp, četrtek, 5.9.2019, ob 20.00 uri

1 2 3

Sinopsis

Majhna lesena hišica na vrhu hribčka, pod kostanji. Močna svetloba se zliva skozi okna. Osvetljuje prostor in štiri postave. Dve ženski, dva moška. Interakcija med njimi je
močna. Se stopnjuje. Doseže vrhunec. Ni kontrole. Moč je prevelika. Strah. Odprejo se vrata, ena oseba panično zapusti prostor in brezglavo steče po hribu navzdol. To je bilo prvo šamansko gledališče, poskusno, nerazdelano, nekontrolirano.

Igrano-dokumentarni film Šamansko gledališče se spominja začetka postavljanja svojevrstnega šamanskega rituala, ki ga je v bližini avstrijskega Gradca začela Sylvia Wohlfarter in stopi v srce njegovega sedanjega trenutka, ko je metoda rituala že precej napredovala in združuje številne ljudi z različnih krajev, tudi Slovenije.

Šamanizem počiva na strukturah, na vedenju in izkušnjah, ki so se skozi stoletja prenašale s posameznika na posameznika, pa vendar ostaja subjektiven, odvisen od človeka in duha. Šamansko gledališče je oblika odkrivanja duhovnih moči in razsežnosti, obenem pa tudi oblika zdravljenja, zato se lahko organizira po potrebi, če kdo potrebuje pomoč.

To je zgodba o ljudeh, ki so spoznali, da vsakdanja realnost ni dovolj in ni vse, da je le majhen delež v mozaiku različnih realnosti. O ljudeh, ki so skozi svoje šamansko delo in izkušnje spoznali, da v vzporednih realnostih obstajajo sočutna bitja, bitja pripravljena pomagati, bitja katerih moči so, v primerjavi z našimi, enormne. O ljudeh, ki v ta bitja zaupajo in verjamejo, da lahko z njihovo pomočjo in z njimi rešujejo osebne, družinske, družbene, ekološke probleme.

V filmu ni le podoba tista, ki nosi in pripoveduje, tamveč vse, kar je v sliki: matafore, asocijacije, skriti spomini, ideje in vonj prihodnosti, detajli, ki se nas dotikajo. Svetloba, ki razkriva in senca, ki skriva. Zvok bobna in piščali in trenutki tišine. Ritem. Medprostori v katerih se zgodi celota.

Ekipa

Režija

Nicole P. Drakulič Trninić

Nicole P. Drakulič Trninić rojena v Tübingenu, Nemčija. Par let kasneje se je družina preselila v Slovenijo, kjer je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer Umetnostna zgodovina. Od leta 2014 je član Foundation for Shamanic Studies Europe.
Nedolgo po zaključenem študiju jo je pritegnilo filmsko ustvarjanje, začela je delati kot asistent kamere in raziskovala ter razmišljala o različnih načinih pripovedovanja zgodb. Šamansko gledališče je njen avtorski prvenec.

English

Synopsis

Small wooden house nested under the chestnut tress on top of a hill. Strong light is penetrating in the room. Giving light to the place and to four human beings, two of them woman, two of them man. Interaction between them is strong. Is growing. Reaching its peak. No control. The power is too strong. Fear. The door opens and a person in panic leaves the room. Running headlessly down the hill.
That was the first shamanic theatre. An idea, a try, no structure, no control.
Film starts with reconstruction of the shamanic ritual later called Shamanic Theatre which took place near Graz, Styria and was initiated by Dr. Sylvia Marianne Wohlfarter.
Shamanism is based on structures, on knowledge and experiences, passed trough centuries from father to son, from mother to daughter and yet it stays subjective, dependent on person and his/her spirits. Shamanic Theatre is a form of discovering mans own spiritual powers and dimensions but above all efficient healing method.
It is telling the story of people who realized that ordinary reality is just a little fragment in immense web of different realities existing. About people who learned through their shamanic work of spirits, of their powers, which are compared to ours, immense. About people who trust in this spirits and believe that with their help it is possible to heal, to help, to solve problems, be it of personal or greater scale.
In film not only the image is the storyteller, but everything that there is: metaphors, associations, hidden memories, ideas and smells of the future. Sound of the drum, the whistle, moments of silence. Rhythm. And the spaces between where the whole is happening.