Lastovke letajo nizko

dokumentarni film, 55 min, 2017, Slovenija
Rhaego Production
Režija: Tadej Čater
Spletna stran
Sodni stolp, sobota, 7.9.2019, ob 18.00 uri

1 2 3

Sinopsis

In bila je poslednja zvočna noč, jutro je vstalo gluho!“, pravi ena od protagonistk v zgodbi, ki sega za visoke zidove nekdanje gluhonemnice.
Dokumentarni film Lastovke letajo nizko sega za visoke zidove nekdanje gluhonemnice in hkrati vstopa v življenje gluhe skupnosti. Ta na slovenskem šteje približno tisoč ljudi. Ljudi, ki so takšni kot vsi drugi. Gluhota je namreč nevidna. Gluhi pa nevidni invalidi. Poleg tega pa še nezmožni komunikacije. Zato je gluhota še nedavno veljala za duševno bolezen, gluhi pa so bili tudi uradno označeni kot “imbecili”. Kretanje oziroma govorjenje s pomočjo rok pa jim je bilo prepovedano.
V filmu pripadniki te nevidne manjšine odkrito spregovorijo o življenju brez zvoka, o vzrokih za izgubo sluha, spopadanju z lastno invalidnostjo in okolico, travmah, ki so jih doživljali in posledicah, ki jih še danes čutijo. Pretresljivim življenjskim zgodbam pa se priključujejo marsikdaj še bolj pretresljive zgodbe njihovih otrok, služabnikov v službi življenja gluhih staršev.

Kriki gluhih in njihove zamolčane zgodbe se tako skozi filmsko zgodbo prepletajo z molkom nikoli do konca izrečenih zgodb njihovih otrok. preprepletajo z molkom nikoli do konca izkričanih zgodb njihov otrok.

Ekipa

Režija

Tadej Čater

Tadej Čater se je rodil 13.12.1967 v Celju. Po končani Srednji šoli se je vpisal na primerjalno književnost in filozifijo.
V času študija je pisal literarne kritike in eseji in tudi dramska besedila. Zadnjih 20 let se ukvarja z pisanjem scenarijev in režijo. s filmi Zadnja pošta, RoofofRock in Berr Grillz v porečju reke Piščnice se je udeležil več fesivalov. Posamezne epizode oddaje Enajsta šola in Moja Soba, so bile prikazane na nekaterih evropskih festivalih. Za oddajo Enajsta šola je prejel dva Viktorja za najboljšo otroško in mladinsko oddajo (2008, 2009).
Je producent, režiser, pisec scenarijev za veliko video spotov in reklam.

English

Synopsis

It was my last night with sound, I woke up deaf in the morning, says one of the protagonists in a story that goes beyond the high walls of the former deafhouse. Deaf people speak about life without sounds, loss of hearing …
Deafness is invisible. Deaf people are the invisible disabled. In addition, they are incapable of communication. That’s why deafness has recently been considered a mental illness, and deaf people have also been officially labeled as “imbeciles”. Movement or speaking with the help of hands was prohibited.
Their shocking life stories are often associated with even more shocking stories of their children, servants in the service of the lives of deaf parents.
The shrieks of the deaf and their forgotten stories, through a story, interwoven with silence, their children’s never before said stories.
This film is co-financed by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia.