V času festivala Lent, od ponedeljka 28. 6. 2021 do petka, 2. 7. 2021, si bomo ogledali dokumentarne filme vrha slovenske dokumentaristike Moj narobe svet, režiserke Petre Seliškar, Karpopotnik, režiserja Matjaža Ivanišina in Družina, režiserja Roka Bička ter Hči Camorre, režiserja Siniše Gačića, Dokudoc izbrani 2020 ter češki dokumentarni film Ujeti v medmrežje, režiserjev Víta Klusáka in Barbare Chalupove. Brezplačni vstop na vse projekcije!

Cristina Pinto, nekdanja morilka neapeljske mafije Camorra, se po štiriindvajsetletni zaporni kazni skuša znajti v vlogi matere, partnerice in babice. Ko njen partner Raffaele zboli za rakom, Cristina poišče zatočišče pri hčeri Eleni, s katero skuša zapolniti dvajsetletno vrzel v odnosu. Slovensko-italijanski dokumentarec o zloglasni članici neapeljske mafije Cristini Pinto, znani tudi pod vzdevkom Nikita, ki se po prihodu iz zapora sooča z izzivi vsakdanjega življenja.

Obrazložitev Dokudoc izbrani 2020: Film Siniše Gačiča Hči Camorre vsebuje vse bistvene elemente najboljšega filma – odličnega glavnega junaka, močna čustva, fantastično dostopnost protagonistov, jasen potek zgodbe, brezhiben vizualni pristop in filmsko montažo, narejeno z občutkom. Režiserju je uspelo vse te elemente povezati v močno, skladno, univerzalno, obzervacijsko filmsko izkušnjo, ki navdušuje občinstvo.

Matej je rojen v družino oseb s posebnimi potrebami v periferni vasici periferne dežele, a je sam tako drugačen tako od drugačnosti kot normalnosti, da se zdi, kot da je ušel determinaciji svoje okolice. Usoda ga vseeno dohiti, ko z dekletom dobita hčerko in njuna zveza kmalu zatem razpade. Vname se boj za skrbništvo, vse dokler se Matej ne odloči za radikalni izhod iz začaranega kroga, tako družinskega kot življenjskega. Družina, resničnostni film, ki zajema obdobje desetih let, ni na sledi senzacijam, temveč občutjem. Film brez scenarija, a z vse polno soscenaristi, človeškimi in nečloveškimi.

Sledil pogovor z gosti

Simona Ratajc, univ. dipl. soc. del., koordinatorka Regijskega centra za dezinstitucionalizacijo, več kot 25 let profesionalno dejavna na področju oskrbe v skupnosti različnih družbenih skupin, posebej ljudi s težavami v duševnem zdravju, razvoju skupnostnih služb po meri človeka. Aktivistka socialnega dela, krepitve moči izključenih ljudi, dezinstitucionalizacije.

Sonja Bezjak, doktorica sociologije, vodja Muzeja norosti, v zadnjem času predvsem popotnica po civilnodružbenih puščavah in aktivistka za socialno in okoljsko pravičnost. Zadnji članek, z naslovom Od podatkovnega kolonializma do podatkovne pravičnosti : primer obravnave manjšin v dobi podatkov, Časopis za kritiko znanosti, je napisala skupaj s kolegico Sergejo Masten.

Nina Jeza, moderatorka

Glasbeni dokumentarni film o umetniku z resno možgansko poškodbo imenovano razum. Glasbeni dokumentarni film Moj narobe svet nas skozi priredbe znanih slovenskih in svetovnih glasbenikov popelje v svet vsestranskega umetnika Franeta Milčinskega – Ježka. Satirične pesmi Franeta Milčinskega – Ježka iz petdesetih in šestdesetih let so danes aktualne kot še nikoli. V filmu jih interpretirajo glasbeniki, kot so nedavno umrli kantavtor Tomaž Pengov, legendarna hrvaška pevka Josipa Lisac, avantgardni finski harmonikar Kimmo Pohjonen, Hugo Race, bivši član zasedbe Nick Cave-a and The Bad Seeds in rock ikona Chris Eckman (The Walkabouts). Njihove skladbe so prepletene z arhivskimi posnetki Ježkovih nastopov.

Svojevrsten portret filmarja Karpa Godine, potovanje skozi njegovo življenje, »film ceste« Karpove umetnosti in pogleda na svet.

Okoli leta 1970 je mladi filmar Karpo Godina s kamero potoval po narodnostno mešani pokrajini Vojvodini in posnel nenavaden ‘film ceste’ z naslovom Imam jednu kuću. Film je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih poteh poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja potovanje mladega K. G. Karpopotnik je meditacija o filmu, umetnosti, spominu in filmskem spominu. Scenarist in režiser Matjaž Ivanišin je dal s tem filmom svojevrsten poklon avtorju, ki je bil vseskozi zavzet inovator filmske forme. Zato tudi Karpopotnik ni klasični biografski film linearne naracije, pričevanja znancev in strokovnjakov, ampak sublimni esej o človeku, filmu in času.

Odvisnost mladih od spletnih aplikacij in posledično spletno spolno nadlegovanje sta velik problem sodobne družbe, zato sta se Chalupová in Vít Klusák (znan po Čeških sanjah) odločila izpeljati filmski eksperiment, ki je postopoma postal družbena intervencija, saj je organom oblasti pomagala pri konkretnih obtožbah. Na igralski avdiciji sta izbrala tri polnoletna dekleta, ki bi po videzu lahko igrala dvanajstletnice, nato sta s skupino psihologov, seksologov in odvetnikov ustvarila lažne spletne profile treh “dvanajstletnic” in dekleta prepustila spletnim video klepetalnicam. Število prošenj anonimnežev po osebnem stiku in razkazovanju intimnih delov telesa je bilo šokantno …

“Zamisel za dokumentarec se je porodila ob naročilu ponudnika spletnih storitev za kratki film, ki bi ponazarjal, kako zelo so mlada dekleta na spletu izpostavljena zlorabam. Podjetje nenehno prejema prošnje policije po naslovih uporabnikov, osumljenih zalezovanja mladoletnic z namenom spletne spolnosti in zmenkov. Zatem je Barbora izvedela za dvanajstletnico, ki je za ustvarjanje vtisa, da prejema sporočila starejšega moškega z opolzko vsebino, ustvarila profil lažnega spolnega plenilca. Njen namen: vključitev v pogovore sošolk s profili resničnih starejših moških po telefonu. Tedaj sem vedel, da ta film morava posneti.” (Vit Klusák)

Dokudoc dokumentarna obzorja

5. 7. 2021 –  6. 9. 2021, Dvorana Gustaf

Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc 2021

13. 9. 2021 – 19. 9. 2021, Lutkovno gledališče Maribor