Dokudoc: Dokumentarna obzorja – Rasizem za nikogar: Pariška komuna – Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC

10 ♥ Dokudoc: Dokumentarna obzorja – Rasizem za nikogar: Pariška komuna ♥ 150

Spletni dogodek ob 150. obletnici pariške komune – uvod v letošnji cikel dokumentarnih ponedeljkov in 10. obletnico Mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc

Spletni prenos razprave in povabilo k spletnemu ogledu filma Petra Watkinsa, posvečenega pariški komuni, v sklopu cikla filmskih projekcij s pogovori Dokudoc dokumentarna obzorja.

AGD Gustaf, Mitra in Zofijini ljubimci vas v ponedeljek, 24. 5. 2021, ob 19. uri, vabijo na spletni prenos pogovora iz Dvorane Gustaf (KC Pekarna, Maribor) in spletni ogled filma Pariška komuna (La Commune (de Paris), 1871) režiserja Petra Watkinsa. Dogodek predstavlja uvodni večer v ciklu filmskih projekcij s pogovori »Dokudoc dokumentarna obzorja«, ki bo ob tej priložnosti posvečen 150. obletnici pariške komune in ničelni toleranci do rasizma, fašizma in nacizma ter drugih oblik preživetih ideologij in zavržnih praks človeštva ter premisleku njihovega aktualnega obujanja. Kot gosta sta vabljena Rajko Muršič in Miha Zadnikar, raziskovalca kulture in družbe, ki se ukvarjata tudi z zgodovino delavskega gibanja in socializma. Pogovor bo povezovala Aleksandra Goropevšek.

Program:

24. 5. 2021 ob 19h

spletni prenos pogovora z Miho Zadnikarjem in Rajkom Muršičem, dostopen na povezavi

https://sl-si.facebook.com/DvoranaGustafPekarna

in povabilo k spletnemu ogledu filma

septembra 2021

Pariška komuna (La Commune (de Paris, 1871), Francija, 2000, 345 min, francoščina s slovenskimi podnapisi), režija Peter Watkins, dostopen preko www.dokudoc.si

Režiser Peter Watkins bi o filmu Pariška komuna najbrž namignil, da poskusi krajšanja, urejanja in omejevanja filma največ povedo sami, kar britanski filmski avtor in neumorni kritik monoforme pojasnjuje tudi na svoji spletni strani. Film Pariška komuna ni legendaren in revolucionaren le zaradi svojih teme ali dolžine, ideji je sledil tudi v procesu ustvarjanja filma in postal ena redkih avtentičnih upodobitev teženj in gibanja pariške komune. V procesu je nastal igrani dokumentarec, ki v središče ne postavlja dogodkov, ampak razprave. Format se zdi logična izbira glede na dejstva, da pred 150 leti film še ni obstajal, da med nami zagotovo ni več preživelih pričevalcev in da so si med snovanjem in snemanjem vsi sodelujoči, nastopajoči in ekipa, lahko pomagali le s tem, kar kolektivno o pariški komuni vemo oziroma hranimo kot človeštvo in vsakokrat obudimo v spomin. Svoje vedenje o pariški komuni je več kot 200 posameznikov posredovalo skozi skupno razpravo, ki je pravzaprav dokumentirana, ne odigrana, pri čemer ima pomembno vlogo tudi mediatizacija dogajanja. Z aktivno udeležbo so posamezniki prispevali ne le upodobljene telesa, besede, zvoke, akcijo… temveč tudi odločitve o poteku snemanja in kako bodo v filmu predstavljena stališča. Poglobljeni skupni razmislek o pariški komuni je kolektivno avtorsko delo in svojevrstni večtedenski družbeni eksperiment, ki se je nadaljeval tudi po snemanju.

Napovednik filma:

https://www.youtube.com/watch?v=yUXe0w2AbuI

S pojmom “pariška komuna” (fr. la commune de Paris) največkrat mislimo samoupravno mestno ureditev, ki so jo proti kontrarevolucionarni francoski vladi komunardi po vstaji 18. marca v Parizu vzpostavili z mestnimi volitvami, po katerih je narodna garda razglasila pariško komuno in jo z Deklaracijo francoskemu ljudstvu zahtevala za “vse kraje v Franciji”. Delovala je 72 dni, vse do “krvavega tedna”, v katerem je od nedelje do nedelje, med 21. in 28. majem 1871, država izvedla brutalni masovni poboj članov komune. Od drugih oblik predstavniške vladavine se je razlikovala po ljudskih skupščinah, s katerimi so nadzorovali delovanje pariške komune.

Raziskave zato pojav pogosto povezujejo z idejo neposredne demokracije. Neposredna demokracija se je izvajala z razpravami po številnih drugih lokalnih organih in interesnih združenjih komune, kjer so aktivno razpravljali o pomembnih političnih in družbenih vprašanjih. V marksističnem pogledu je eden pomembnih dogodkov v zgodovini delavskega gibanja in poskus reorganizacije družbe na novih osnovah – brez izkoriščanja in zatiranja. Skozi zgodovino sledimo ideji skozi različna komunalistična ali komunitaristična gibanja, prisotna je tudi v aktualnem gibanju rumenih jopičev v Franciji.

Pariška komuna je izhodišče, da je mogoča in vedno živa sprememba družbe. Na bolje.

Rajko Muršič je etnolog in kulturni antropolog, roker in redni profesor za kulturno antropologijo na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s teorijo kulture, antropologijo glasbe in popularno kulturo. “Odzive slovenske družbe v krizi ocenjuje kot trezne, sprememba ravnanja z okoljem pa se mu zdi v tem trenutku zdi nujna in neobhodna. Je oster kritik potrošništva, ki se nima za upornika, ne prenaša pa hierarhij,” ga je predstavil Jan Grilc.

Miha Zadnikar je v uporniškem letu 1968 uzrl svoj prvi grafit v življenju. V središču Ljubljane je pisalo: “Zakaj nam režete pljuča.” Četrt stoletja pozneje je bil med pionirji Metelkove, ki so zasedli nekdanjo vojašnico v prestolnici. Deluje kot kulturni in družbeni aktivist, radijski delavec, predavatelj, kolumnist, esejist, koncertni organizator, sociolog glasbe in alternativni teoretik. “Mislec, ki pojasni, zakaj je prav sabljanje šport, ki lahko potegne človeka iz krize, in da ni zmagovalec tisti, ki piše zgodovino. Kdor

piše zgodovino, je zmagal,” je še o njem zapisal Luka Hvalc.

Spletno predvajanje filma s slovenskimi podnapisi Pariška komuna Petra Watkinsa ob 150. obletnici pariške komune omogoča festival Dokudoc v septembru 2021.

AGD Gustaf, Mitra in Zofijini ljubimci z zainteresiranimi organizacijami vnovič predstavljajo cikel filmskih projekcij s pogovori Dokudoc dokumentarna obzorja, v okviru katerega si v poletnih dveh mesecih vsak ponedeljek lahko ogledate dokumentarni film ali dva ter prisluhnete ustvarjalcem in drugim razpravljalcem. S programom želimo spodbuditi kritični premislek o aktualnih filozofskih, družbenih, političnih, okoljskih, kulturnih in drugih vprašanjih, ki jih odpira slovenska in tuja dokumentarna produkcija in si jih morda zastavljamo tudi vsak zase, zato da lahko o njih skupaj razpravljamo.

Dokudoc ob 10. obletnici s programom Dokumentarni Maribor

Cikel Dokudoc dokumentarna obzorja (poletje 2021) – vsak ponedeljek ob 19. uri, Dvorana Gustaf:

Rasizem za nikogar (24. 5. 2021 – spletni dogodek)
Dejstva za resnicoljubne (5. 7. 2021)
Empatija za čuteče (12. 7. 2021)
Okolje za čuječe (19. 7. 2021)
Stanovanja za domoljubne (26. 7. 2021)
Pravice za vse (2. 8. 2021)
Družba brez potrošništva (9. 8. 2021)
Glasba za razmišljujoče (16. 8. 2021)
Filozofija za otroke (23. 8. 2021)
Protesti za aktivne (30. 8. 2021)

Dokudoc v Lutkovnem gledališču: 11. 6. 2021 ob 20. uri v atriju Lutkovnega gledališča Maribor – za oskarja leta 2021 nominirani dokumentarni film Kolektiv (Colectiv, 2019, 109 min, romunščina s slovenskimi podnapisi), rež. Alexander Nanau

Dokudoc v KC Pekarna: 16. 6. 2021 (27. obletnica KC Pekarna) ob 21. uri v parku KC Pekarna – zmagovalni film Festivala dokumentarnega filma 2021 Punčka (Petite fille, 2020, 88 min, francoščina s slovenskimi podnapisi), rež. Sébastien Lifshitz

Dokudoc na Živih dvoriščih: 26. 6. 2021 ob 21. uri na dvorišču Muzeja NO – kratki dokumentarni filmi z delavnic festivala Dokudoc

Dokudoc na Lentu: od ponedeljka, 28. junija, do petka, 2. julija 2021 ob 21. uri v parku KC Pekarna

28.6. 2021 – Hči Camorre (2018, 80 min, italijanščina s slovenskimi podnapisi), rež. Siniša Gačić
29.6. 2021 – Družina (2017, 107 min), rež. Rok Biček
30.6. 2021 – Moj narobe svet (2016, 74 min), rež. Petra Seliškar
1.7. 2021 – Karpopotnik (2013, 49 min), rež. Matjaž Ivanišin7.
2.7. 2021 – Ujete v medmrežju (V síti, 2020, 100 min, češčina s slovenskimi podnapisi), rež. Barbora Chalupová in Vít Klusák